Ameriški milijarder in filantrop Bill Gates je svoji nekdanji soprogi Melindi French Gates nakazal približno osem milijard ameriških dolarjev za njeno zasebno fundacijo Pivotal Philanthropies. Kot razkrivajo nedavno objavljene davčne napovedi, ki so jih povzeli ameriški mediji, gre za eno največjih posamičnih donacij v zgodovini zasebnega darovanja. S tem prenosom sredstev je fundacija Pivotal Philanthropies postala ena največjih zasebnih ustanov v Združenih državah Amerike. Melinda French Gates je že pred časom napovedala, da se bo po ločitvi od Billa Gatesa osredotočila na lastne filantropske projekte, predvsem na področju opolnomočenja žensk in družin, kar nakazano bogastvo sedaj v celoti omogoča. Kljub ločitvi nekdanja zakonca še naprej sodelujeta pri vodenju njune skupne fundacije Bill & Melinda Gates Foundation, vendar pa zadnja finančna transakcija kaže na postopno osamosvajanje njunih dobrodelnih dejavnosti. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta poteza močno vplivala na globalno pokrajino filantropije, saj bosta sedaj dve neodvisni in izjemno premožni organizaciji zasledovali različne razvojne cilje.

Ustanovitelja tehnološkega podjetja Google, Larry Page in Sergey Brin, sta v dneh pred lanskim božičem začela postopek umika pomembnih delov svojih finančnih imperijev iz Kalifornije. Po poročanju časnika The New York Times sta podjetnika preklicala ali preselila več deset poslovnih subjektov, vključno s tistimi, ki upravljajo njune luksuzne jahte in zasebne letalske terminale. Večina teh subjektov je bila ponovno registrirana v Nevadi, državi z bistveno ugodnejšo davčno politiko. Odločitev za selitev premoženja je neposreden odgovor na predlagano uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev, ki ga načrtujejo progresivni zakonodajalci v Kaliforniji. Po podatkih tveganega kapitalista Chamatha Palihapitiye je zvezno državo v zadnjem mesecu zapustilo za več kot 700 milijard dolarjev premoženja najbogatejših prebivalcev. Skupna vrednost obdavčljivega premoženja milijarderjev v državi se je tako z začetnih dveh bilijonov dolarjev hitro zmanjšala na približno 1,3 bilijona dolarjev. Kalifornija se trenutno spopada z velikim proračunskim primanjkljajem, strogo regulacijo in visokimi stroški poslovanja, kar povzroča t. i. eksodus davkoplačevalcev. Podatki podjetja U-Haul kažejo, da Kalifornijo zapušča rekordno število ljudi in podjetij, kar jo uvršča na dno lestvice po privlačnosti za prebivanje med ameriškimi zveznimi državami. Kljub trditvam guvernerja Gavina Newsoma o uspešnosti države se odhod ključnih akterjev tehnološkega sektorja, kot sta Page in Brin, ocenjuje kot močan udarec za dolgoročno finančno stabilnost regije.

V Kaliforniji so napovedali uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev, kar je sprožilo buren odziv med najpremožnejšimi prebivalci in podjetniki v tehnološkem sektorju. Predlog zakona o davku za milijarderje, o katerem bi lahko volivci odločali na novembrskem referendumu, predvideva enkratno petodstotno obdavčitev celotnega premoženja za davčne rezidente, katerih neto vrednost presega milijardo dolarjev. Zbrana sredstva bi bila namenjena financiranju šolstva, programov pomoči s hrano in zdravstvenega varstva po vsej zvezni državi. Zaradi določbe o retroaktivni veljavnosti davka, ki bi zajel vse rezidente na dan 1. januar 2026, so številni milijarderji, vključno z ustanoviteljema Googla Larryjem Pageom in Sergeyem Brinom, že začeli seliti svoje finančne imperije in podjetja iz Kalifornije v države z ugodnejšo davčno politiko, kot sta Nevada in Teksas. Dokumenti razkrivajo, da sta ustanovitelja Googla v dneh pred božičem zaprla ali prenesla več deset družb z omejeno odgovornostjo, ki upravljajo njune naložbe, vključno z zasebnimi jahtami in letalskimi terminali. Medtem ko nekateri vodilni v tehnološki industriji, kot je glavni izvršni direktor družbe Nvidia Jensen Huang, predlog podpirajo in so pripravljeni plačati višje prispevke, večina kritikov opozarja na tveganje množičnega odhoda kapitala. Podatki podjetja U-Haul potrjujejo rekordno število selitev iz Kalifornije, kar nasprotniki davka opisujejo kot neposredno posledico visokih davkov, stroge regulacije in naraščajočega proračunskega primanjkljaja zvezne države. Zagovorniki zakona iz vrst sindikatov pa vztrajajo, da je ukrep nujen za zmanjšanje družbene neenakosti.